Kaj piše v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisali prvaki strank nove Janševe koalicije

Predsedniki strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati so danes v državnem zboru brez prisotnosti medijev podpisali koalicijsko pogodbo nove vlade, jutri pa sledi še odločanje poslancev o kandidatu za mandatarja, prvaku SDS Janezu Janši, ki lahko na tajnem glasovanju pričakuje do 50 glasov podpore.

Koalicijska pogodba ima 35 strani, temeljnih 20 izhodišč je enakih, kot so že bila objavljena in smo o njih poročali. Temeljne vsebinske prioritete "Koalicije za uspešno Slovenijo" so: razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija.

Poglavij koalicijske pogodbe je 15, torej enako kot število ministrov v bodoči vladi. Program je tako razdeljen na resorje: finance, gospodarstvo, delo in šport, notranje zadeve in javna uprava, infrastruktura in energetika, izobraževanje, znanost in mladina, zdravje, okolje in prostor, demografija, družina in socialne zadeve, pravosodje, kmetijstvo, kultura, lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj, obramba, zunanje in evropske zadeve ter Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, dvig splošne olajšave, uvedba razvojne kapice ...

Prvi dve poglavji prinašata več sprememb na gospodarskem in finančnem področju, ki so deloma predvidene že v interventnem zakonu, sprejetem prejšnji teden. Predvidena je ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, dvig splošne olajšave, uvedba razvojne kapice za visoko usposobljene in produktivne kadre, ustanovitev demografskega sklada, pa tudi razbremenitve za male podjetnike. Več o tem si lahko preberete v članku Forbesa Slovenija Koalicijska pogodba: kapica, višja splošna olajšava – kaj še?

Dosledno ločevanje nezakonitih migracij od zakonitih

V programu tega resorja je med drugim ponovna vzpostavitev avtocestne policije in dosledno ločevanje nezakonitih migracij od zakonitih, kar pomeni dosledno zavračanje ilegalnih migrantov, ki niso begunci in v Slovenijo ne vstopajo iz nevarne države.

Prav tako napovedujejo debirokratizacijo in digitalizacijo procesov z uvajanjem umetne inteligence, uvedbo aplikacije eSlovenija – enotno digitalno okno za vse javne storitve, dokumente, e-podpise, premestitev državnih institucij po celotni državi, ukinitev Uradniškega sveta ...

Preverili bi tudi zakonitosti zaposlitev in prerazporeditev v javnem sektorju, izvedenih v mandatu prejšnje vlade, nevladne organizacije bi se financirale preko odstotka dohodnine, ki ga davkoplačevalci namenjajo prostovoljno, uzakonili pa bi tudi redno letno testiranje funkcionarjev na droge.

Obeta se še prenova plačnega sistema v javnem sektorju – administrativni del javnega sektorja bi imel svoj enotni plačni sistem, medtem ko bi vojska, policija, izobraževanje, kultura in socialnovarstvene storitve imeli ločene sisteme.

Dela na cestah tudi ponoči

V koalicijski pogodbi stranke napovedujejo izboljšanje pretočnosti prometa, odpravo zastojev ter širitev zmogljivosti na najbolj obremenjenih odsekih. "Vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč potek prometa, se izvajajo tudi ponoči. Kjer je možno vozne pasove enostavno sproti širiti in ožiti, se dela ne izvajajo v času prometnih konic," so zapisali.

Poleg tega so še določili, da se kot pomemben kriterij izbire najugodnejših izvajalcev infrastrukturnih projektov poleg cene določi tudi rok izvedbe.

Zavezujejo se tudi, da bodo pospešili umeščanje v prostor in investicijske postopke ter debirokratizirali postopke pri infrastrukturnih in energetskih projektih.

Zapisali so tudi, da bodo stabilno oskrbo z energijo zagotavljali preko nadaljevanja projekta JEK2 in malih modularnih jedrskih reaktorjev.

Uveljavitev "ideološko nevtralne šole", prihajajo tudi novi predmeti

Koalicijski partnerji na področju šolstva napovedujejo "uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, in umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol".

Za reševanje kadrovske problematike predvidevajo ukrepe, kot so posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice, uvedba fleksibilnejše zakonodaje in ureditev položaja mladih učiteljev.

Uvedli bi tudi nove predmete oz. dopolnili učne načrte na področjih digitalizacije, računalništva, informatike, podjetništva in finančnega opismenjevanja.

Prav tako napovedujejo reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, uvedbo mehanizmov za reševanje nasilja na šolah, omejili pa bi tudi uporabo mobilnih telefonov v šolah.

Konec vojne z zdravniki, zdravstveni zavodi bi postali gospodarske družbe. Kako bi krajšali čakalne vrste?

"Zagotovitev sodobnega in dostopnega sistema zdravstvenega varstva, v središču katerega je pacient – njegova pravočasna in kakovostna obravnava, ki je plačana v okviru javnih sredstev, zbranih pri ZZZS", piše v uvodu zdravstvenega poglavja.

Koalicijske stranke bi popravile zakonodajo in odpravile najbolj škodljive ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, napovedujejo pa tudi "konec vojne z zdravniki". Vzpostavili bi zdravstveni sistem, "ki bo omogočil sobivanje javnega zdravstvenega sistema in zasebnega, ki bo transparentno in zakonsko urejen".

Čakalne vrste bi krajšali s takojšnjo aktivacijo vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti ne glede na pravni status, storitev pa plača ZZZS. "V skrajševanje čakalnih dob se vključijo vsi licencirani izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za delo in bodo pod enakimi pogoji, standardi kakovosti in javnim nadzorom opravili razpisane zdravstvene storitve."

Obljubljajo tudi krepitev primarnega zdravstva, širitev javne zdravstvene službe z vključitvijo vseh licenciranih izvajalcev, prehod na e-storitve, vzpostavitev samostojnega sklada za redke bolezni, prenovo sistema zdravstvenega zavarovanja, prenovo ZZZS ter tudi "preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe".

Hitrejše umeščanje v prostor, aktivacija praznih stanovanj, revizija kanala C0 ...

Nova koalicija napoveduje poenostavitev in pospešitev postopkov umeščanja v prostor ter pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj z namenom zmanjšanja administrativnih bremen, večje predvidljivosti postopkov in hitrejše izvedbe razvojnih, infrastrukturnih in stanovanjskih projektov. Molk organa po preteku roka bi pomenil soglasje k podani vlogi.

Uvajali bi ukrepe za večjo dostopnost stanovanj, pri čemer bi aktivirali prazna, neizkoriščena oziroma slabo izkoriščena stanovanja in zemljišča. Tudi umeščanje stanovanjskih projektov v prostor bi pospešili in poenostavili postopke pridobivanja dovoljenj, prenovili bi prostorsko in gradbeno zakonodajo, skrajšali postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov ...

Zagotovili bi preglednost, zakonitost in strokovni nadzor pri večjih infrastrukturnih in okoljsko spornih projektih, vključno s celovito revizijo projekta izgradnje kanala C0 in drugih okoljskih projektov ter ustreznim ukrepanjem ob ugotovljenih nepravilnostih.

Prihajajo strožji pogoji prejemanja socialne pomoči. Kaj pa pokojnine in dolgotrajna oskrba?

Koalicijske stranke napovedujejo ustvarjanje pogojev, da bo odločitev za družino lažja, zlasti z dostopnejšimi stanovanji, boljšim usklajevanjem dela in družinskega življenja ter podporo mladim družinam pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Postopno bi uvedli brezplačni vrtec za vse otroke.

Racionalizirali bi sistem socialnih transferjev, pri čemer bi socialno pomoč vezali na vključevanje v javna dela in uvedli znižanje pomoči za 50 odstotkov v primeru neupravičene odklonitve sodelovanja. Nadzor nad zlorabami socialnih transferjev bi okrepili.

Pokojnine bi usklajevali dvakrat letno v razmerju 50:50 glede na rast plač in življenjskih stroškov, daljšo delovno aktivnost ter večjo prožnost pri prehodu v upokojitev bi spodbujali z možnostjo hkratnega prejemanja pokojnine in plače ob izpolnjevanju pogojev.

Zavezali so se k odpravi napak, pomanjkljivosti, krivic in diskriminacij v doslej uvedenih elementih dolgotrajne oskrbe. Prispevek zanjo bi uvedli postopno, vezano na dejanski začetek izvajanja storitev – "ob ukinitvi prispevka za upokojence, odpravi dvojnega plačevanja ter prilagoditvi obremenitev za druge skupine".

Reforma sodstva, poskusni mandat za sodnike in uvedba Skoka

V prvih 12 mesecih mandata bi izvedli reformo upravljanja sodstva, vključno z digitalizacijo in razbremenitvijo sodnikov nekaterih nalog, ki bi jih prenesli na druge pravne poklice, vključno z notarji in odvetniki. Za sodnike bi pred trajnim imenovanjem uvedli poskusni mandat.

Nov poseben steber za pregon korupcije (Skok) je določen na način, kot smo na N1 v tem tednu že poročali. Komisija za preprečevanje korupcije bi bila tako integrirana v Skok, več o tem pa lahko preberete v članku KPK, kot smo jo poznali doslej, ne bo več? Kaj o tem piše v koalicijski pogodbi in kako so si zamislili Skok.

V tem poglavju napovedujejo tudi "ureditev prekrška poveličevanja totalitarnih simbolov na enoten način za vse totalitarne sisteme z namenom celovitega varovanja ustavnih vrednot".

Razveljavitev "škodljivih ukrepov" v Zakonu o zaščiti živali

Na področju kmetijstva je med drugim predvidena sprememba Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 in vzpostavitev enotnega digitalnega portala za kmetijske vloge in dovoljenja, krepili pa bi tudi manjše, družinske in ekološke kmetije, ki preprečujejo praznjenje vasi.

Razveljavili bi najbolj škodljive ukrepe v Zakonu o zaščiti živali, ki jih je sprejela Golobova vlada.

Tudi pri kmetijstvu napovedujejo debirokratizacijo umeščanja objektov v prostor. Vlagali bi v namakalne sisteme, mreže proti toči, sisteme za preprečevanje pozeb in rastlinjake. Povečali bi prehransko samooskrbo in uvedli obvezno vključevanje lokalne hrane v razpise za javne ustanove.

Spremembe zakona o RTV in medijskega zakona, uvedba kulturnega bona za 18-letnike

Finančno kulturno shemo bi prestrukturirali po načelu "več denarja za kulturne vsebine in manj za birokracijo v kulturi".

Zakon o RTV Slovenija bi spremenili "z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda". Napovedujejo tudi revizijo transparentnosti lastništva medijev in učinkovito sankcioniranje kršiteljev ter prenovo zakona o medijih z namenom zagotavljanja svobode izražanja državljanov.

Ponovno bi vzpostavili Muzej slovenske osamosvojitve.

Za 18-letnike bi pilotno uvedli kulturni bon v vrednosti 200 evrov za spodbujanje obiska kulturnih prireditev in nakupa knjig.

Uvedba pokrajin in prenova sistema financiranja občin

Koalicija napoveduje krepitev regionalnega razvoja z večjo vlogo regij in regionalnih središč, zmanjševanje razvojnih razlik med regijami ter spodbujanje enakomernega razvoja, zlasti manj razvitih regij. Uvedli bi pokrajine kot drugo raven lokalne samouprave, prenovili sistem financiranja občin in okrepili koordinacijo med državo, občinami in regijami.

Določeno je tudi učinkovito, pregledno in razvojno usmerjeno črpanje evropskih sredstev ter vzpostavitev uravnoteženega sistema upravljanja, ki zagotavlja večjo dostopnost sredstev za manj razvite regije.

Modernizacija SV, ukinitev Dovosa in uvedba Nacionalnega centra civilne zaščite

Na obrambnem področju se koalicija zavezuje k stabilizaciji kadrovskih tokov in povečanju deleža vojakov v Slovenski vojski. Napovedujejo njeno modernizacijo z uvajanjem brezpilotnih sistemov, umetne inteligence, naprednega elektronskega bojevanja in robotike.

Vzpostavili naj bi že dolgo napovedano srednjo bataljonsko bojno skupino, orožarski holding Dovos pa bi ukinili.

Nadgradili bi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z ustanovitvijo Nacionalnega centra civilne zaščite kot operativnega vozlišča za obvladovanje kriz, nesreč in izrednih razmer. Nadgradili bi tudi klicne centre 112 in sistem potisnih sporočil za hitro alarmiranje prebivalstva.

Krepitev odnosov s "ključnimi državami" in Zahodnim Balkanom, aktivno sodelovanje v Natu

To poglavje je bolj splošno, prihodnjo zunanjo politiko Slovenije so tako opisali z besedami: "Aktivna, interesno usmerjena in suverena zunanja politika Republike Slovenije kot orodje za zaščito nacionalnih interesov, gospodarstva in varnosti ter kot pomemben element zagotavljanja nacionalne varnosti, ob povezovanju zunanje politike z gospodarskimi, razvojnimi in varnostnimi cilji države."

Omenjena je še krepitev bilateralnih odnosov "s ključnimi državami", pa tudi z državami Zahodnega Balkana, kjer je omenjena podpora Slovenije širitvi EU.

Napovedujejo še prenovo organizacije diplomatske mreže z namenom večje učinkovitosti, pa tudi "aktivno sodelovanje v Natu ter krepitev sodelovanja z zavezniškimi državami".

Celotna koalicijska pogodba nove koalicije SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov

Celotno koalicijsko pogodbo si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Koalicijska pogodba 2026-2030